Se pretirano opravičujete tudi vi?
Ste ena takih oseb, ki se pogosto ali nenehno opravičuje?
Jaz sem bila. No ja, občasno še vedno sem.
To je del mene, na katerem še vedno delam.
Spomnim se dogodka, ki se je zgodil pred dvema letoma. S prijateljico sva bili dogovorjeno za ogled razstave.
Ob najinih srečanjih imava vedno ritual. Odideva na pozno kosilo in nato še nekam, na nekaj sladkega.
Najina razstava je bila naslednji ponedeljek, jaz pa sem od nje prejela na telefon tekstovno sporočilo nekaj dni prej:
”Se dobiva ob 17.30?”
”Oprosti, jaz danes ne morem.”
Isto sekundo, ko sem ji poslala nazaj sporočilo, sem se zavedala, kaj sem naredila.
Opravičila sem se brez podlage, brez preverjanja ali se je mogoče ona zmotila, ker mi piše toliko prej.
Naslednje moje sporočilo je bilo:
”Najina razstava je šele naslednji teden.”
”Vem.” je rekla. ”Pišem ti prej, samo da se dogovoriva”
Isti trenutek sem jo tudi poklicala in se ji zahvalila.
Bila sem ji hvaležna, da me je ”spomnila”, na čem naj še delam oz. kaj naj popravim.
Se pretirano opravičujete tudi vi, tako kot jaz, v tej zgodbi?
Če se pretirano opravičujete, od kod potem izvira to opravičevanje
Iz podzavesti. Ugotovila sem, da se dejansko jaz opravičujem povprek, za kar mislim, da je moja ”krivda” in za tisto kar mislim, da ni.
Globoko v sebi nisem čutila, da imam lahko jaz prav.
Zakaj? Ker sem naučena, kot mnogi od nas, da dam prednost drugim, da imajo drugi bolj prav.
Tukaj se pojavi tudi strah, kaj si bodo drugi ljudje mislili.
Vse to je tako povezano in prepleteno.
Sedaj sem bolj pozorna na opavičevanje.
Ali se še vedno opravičim brez potrebe? Še vedno vendar bolj poredko.
Kaj naredim, ko ugotovim, da sem se ponovno opravičila brez potrebe?
Ko ozavestim, da sem se naglo opravičila:
- sprejem to.
- razmislim kako sem se v preteklosti obnašala do te osebe. Ugotovim ali je to oseba, ki se ji avtomatično opavičujem, morda celo podrejam.
- se ne obtožujem
- sem ponosna nase, ker sem ozavestila dejanje
- pri naslednjem srečanju s to osebo, sem bolj pozorna na svoje odzive
Razumeti je treba, da je to nenehen proces. V naših glavah, se je tekom let nabralo veliko misli in prepričanj, ki nam ne koristijo.
Strah povzroči stres, ta pa je odgovoren za motivacijo.
Pretirano opravičevanje je resnična stvar.
Nekateri smo prestrogi do sebe in predvidevamo, da bo nekaj, kar smo nekomu rekli, nekoga užalilo ali izzvalo.
Za nekatere opravičilo izvira iz nečesa v naši preteklosti. Morda je bil to nekakšen nezdrav odnos.
Ko se začnete zavedati svojega nepotrebnega opavičevanja, se je vredno potruditi in ugotoviti od kod prihaja in zakaj.
Naj vas v tem delu spremlja vaša motivacija. Prenehajte se pretirano opravičevati in začnite dialoge na povsem nov način.
Zakaj bi se morali nehati opravičevati, ko se pretirano opravičujete
✅Lahko se izkažete za neiskrene
Prekomerna uporaba fraze ”Žal mi je”, lahko povzroči, da osebe na drugi strani začnejo sumiti, da je to le nekaj, kar rečete, samo da se spravite z vročega sedeža.
Lahko začnejo dvomiti o pristnosti besed, ki jih izgovorite.
✅Sogovorniku se lahko zazdi, kot da niste prepričani vase
Mogoče se sprašujejo ali imate občutek lastne vrednosti?
Zakaj bi se opravičeval za nekaj, za kar je očitno kriva druga oseba?
Opazovalci bi se spraševali sami pri sebi, oseba, ki se ji opravičujemo, pa se lahko celo sprašuje enako.
✅Ljudje bi lahko mislili, da ste nesposobni
V profesionalnem okolju, lahko prekomerna uporaba besede sporoča občutek nesposobnosti ali pomanjkanje zaupanja in negotovosti.
✅Počutite se nemočnega
Včasih je lahko močan pokazatelj neravnovesja moči v razmerju.
Prekomerno opravičevanje v razmerju lahko vodi do tega, da vas izkoriščajo.
Če vedno domnevate, da ste vi tista odgovorna oseba, ko pride do konflikta ali nesoglasja, lahko ustvarite nerealni občutek resničnosti.
S časom, lahko postanete boksarska vreča za nekoga drugega.
✅Delujete kot, da imate slabost.
Če se vam vedno zdi, da se morate opravičiti, da bi se drugi ljudje počutili dobro, ali res razmišljate o svojih potrebah?
Če se preveč opravičujete tudi sporočate, da ste preveč odvisni od zunanje odobritve.
Se sliši znano? Tolažite se, ker (morda) niste povsem sami krivi.
Delujte samozavestno. S tem, ko boste spoznali pri sebi prave razloge za opravičevanje, se bo izboljšala tudi vaša samozavest.
Zakaj se toliko opravičujemo?
Če vam pogovor o tem, da se preveč opravičujete odmeva, si vzemite nekaj časa in razmislite, zakaj se vam zdi, da se morate ves čas opravičiti.
Spodaj je nekaj možnih razlogov:
☑️ imate globok občutek emaptije do drugih
☑️ morda ste imeli v preteklosti v nasilno razmerje, kjer ste se morali veliko opravičevati, da bi se izognili soočenju
☑️ imeli ste strogo vzgojo, kjer so vas starši prisilili, da rečete “Žal mi je” prevečkrat
☑️ morda preprosto ne marate konfliktov (jaz jih ne). Vedno želite razrešiti kakršno koli napetost, še preden začne eskalirati
☑️ lahko, da ste tako prijazni ali pa niste prepričani, kdo se moti
☑️ ali pa ste morda v tem trenutku močno čutite tesnobo, zaradi česar držite nogo na pedalu ”žal mi je”, da se izognete incidentom
Kot vidite, je razlogov lahko veliko. Vsi so ljudski, če se tako lahko izrazim. Nič posebnega na prvo žogo, a zelo močni.
Težava pa je v tem, da potresanje z besedami oprosti, se opravičujem, žal mi je čez vsak pogovor, ne samo, da vas razveljavi ampak tudi uniči vrednost vaših opravičil.
Danes je to običajen odziv ljudi vendar je res pomembno, da se vsi zavedamo, da se za nekatere stvari ni treba opravičiti.
Stvari, za ketere se vam ni potrebno opravičevati
Se pretirano opravičujete tudi za spodaj naštete razloge?
Za vaše občutki
Vaša mnenja
Vaš videz
Vaše dosežke
Vaše naravne posebnosti
Vaša vprašanja (če ne zvenite nesramno)
Dejanja drugih (moža, žene, otrok, staršev …)
Okoliščine, na katere nimate vpliva
Vaše odločitve
5 načinov, kako se prenehati prekomerno opravičevati
- Pri interakciji z drugimi, bodite pozorni na dialog in vaš odziv
Ustavite se in prepoznajte, kdaj vam ni potrebno biti žal. To se morda sliši enostavno, vendar je to morda najtežja faza.
Opomniti se morate, da se vam ni treba opravičevati, ker obstajate in živite!
Včasih boste to ugotovili šele, ko bodo besede že izrečene, pa vendar, ne obupajte.
Od vas zahteva ”le” vašo pozornost, kaj oz. kdo dejansko je sproćilec vašega opravičila.
S časom in povečanim samozavedanjem, se boste lahko na sredini ustavili in se celo ujeli, preden boste zamrmrali besede.
- Izboljšajte, kako izražate svoja čustva.
V različnih okoliščinah občutite različna čustva. Ni se vam potrebno vedno vrniti na znano pot vašemu umu, ki pravi ”žal mi je”.
- Pokažite sočutje.
Namesto da se opravičujete, ko vidite nekoga prizadetega, ste lahko bolj neposredni in mu poveste, kaj v resnici čutite.
Se pravi, zamenjajte:
oprostite z lahko si predstavljam, kako se počutite
ali škoda
ali vem, da je težko, prosim, ne vzemite si k srcu
ali nisem vedela, da se tako počutiš
ali drugič bom naredila drugače
ali kakšno drugo različico tega.
Ne pozabite, da niste vi krivi, samo sočustvujete, ne prevzemate krivde.
4. Pokažite hvaležnost.
Ko nekdo naredi nekaj lepega za vas, se vam ni treba opravičevati, ker ste v položaju, kjer se je prostovoljno javil, da vam pomaga.
Cenite, ker obstajjao tako prijazni ljudje.
Zamenjajte
Oprostite, ker sem tako breme z najlepša hvala, ker ste tam
ali cenim vaš trud
ali res ste duša
ali veliko mi pomeni vaš prispevek, vaša pomoč
ali s kakšnimi drugimi lepimi besedami.
5. Samozavestno postavljajte vprašanja.
Ne začnite vašega govora že z opravičilom, kot da niste vredni govora.
Ne recite
Oprostite, ali lahko razložite X, Y, Z namesto tega nadaljujte in recite :
”Ne razumem, kaj mislite s tem, mi lahko prosim pojasnite”
“Ali lahko prosim razložite Y?”
”Kaj pomeni Z?”
” Ali lahko povzamete, da vidimo, če sem pravilno razumel?”
Jasno postavite svoje meje
Ni se vam vedno treba opravičevati.
Ni se vam treba opravičevati, ko ljudem poveste, kaj potrebujete inčesa ne.
Skratka, bodite pristni. Ne poskušajte izgledati dobro v očeh ljudi.
Delajte, kar je prav, ko je prav, in naj vam bo to dovolj.
Poslušajte sebe, sledite svojim čustvom.
Ko je potrebno, se opravičite iz srca. Če pa nimate razloga, ne recite, da vam je žal.